Nastavitve uporabe piškotkov

Spletno mesto uporablja pišotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih ...

Spodaj so navedeni piškotki, pri katerih lahko upravljate z dovoljenji.

Dovoljenja uporabljenih piškotkov


Google Analytics
Statistika obiska strani

Eko dišavnice

Dišave in začimbe ne dajejo jedem le prijetnega vonja in okusa, ampak imajo tudi zdravilni učinek. Zelišča s katerimi izboljšamo jedi, so najbolj aromatična kot sveža zelišča, obenem pa popestrijo del vrta ali kuhinjsko okensko polico. Zato želimo, da bi te rastline postale vir navdiha za vas, ki se radi igrate, ki ste pripravljeni pričarati drobna presenečenja, ter tako sebi kot drugim življenje prijetno začiniti.

Ekološka zelišča vzgajamo od marca do decembra in so v tem obdobju dobavljiva v lončkih 10: bazilika, žajbelj, drobnjak, koper, koriander, majaron, melisa, origano, meta, peteršilj, rožmarin, timijan in pehtran.

BAZILIKA Kraljica zelišč
Je aromatična rastlina, izvira iz tropskih krajev in je postala nepogrešljiva v italijanski kuhinji. Grki in Indijanci so jo šteli za sveto rastlino.

UPORABA
V zaprtih prostorih vonj odganja muhe. Pomirjajoče vpliva kot dodatek pri kopelih. Liste lahko zdrobimo v vino in pustimo nekaj dni, da dobimo zanimiv dobrodejen osvežilni napitek.

UPORABA V KULINARIKI
Ima svež, rahlo pikanten okus, zato jo uporabljamo v pečenemu krompirju, dušenemu mesu, drobovini, gobah, juhah, temnih omakah, zlasti pa je nepogrešljiva pri pripravi paradižnikovih omak in različnih paradižnikovih jedi.
Okus izboljšajo raznim zelenjavnim prikuham, svežim solatam in zeliščnim namazom. Sladokusci z baziliko začinjajo ribje jedi.
Bazilika se dopolnjuje s česnom, lovorjem, majaronom, origanom, peteršiljem, rožmarinom in timijanom. Posebej priljubljena je v italijanski, francoski in grški kuhinji.
Dobro si je zapomniti, da s svežo baziliko toplo jed samo potrosimo tik pred serviranjem. Če jo pregrejete, bo takoj izgubila svoj okus.
Iz zdrobljenega česna, olivnega olja, pinjol, parmezana in sesekljane bazilike naredimo ligurski pesto (značilna začimbna omaka).

VZGOJA

Je enoletno zelišče z značilnimi svetlečimi listi. Poznani sta klasična bazilika (več sort) in cepljena, ki ima drobnejše lističe, je bolj aromatična in odpornejša.
Ljubi vročino in sonce, sovraži veter in mraz, žejna je dvakrat na dan. V hiši se dobro počuti. Uspešno jo gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici, da jo imamo pri roki kot svežo začimbo. Rada pozebe, zato jo presajamo na vrt šele konec maja oz. ko se temperatura dvigne nad 15 stopinj.
Sproti smukamo sveže vršičke, lahko pa listke sušimo, zmrzujemo, hranimo v oljčnem olju ali razsolu.

DROBNJAK Allium schoenoprasum
UPORABA


Na vrtu odganja listne uši, jablanov škrlup in plesen. V stanovanju preganja pršice. Z rezanim drobnjakom obogatene jedi spodbujajo tek. Je zelišče za čiščenje krvi.


UPORABA V KULINARIKI


Ima veliko vitamina C, zato ga uporabljamo neprekuhanega, podobno kot peteršilj. Drobno nasekljan drobnjak je okusen dodatek mnogim jedem. Dodajamo ga juham, enolončnicam, svetlim omakam, nekaterim svežim solatam, zlasti paradižnikovi, kumaričini in zeleni.
Mešamo ga lahko v zeliščno maslo ali skuto, jajčne jedi, omlete, majonezo, v mesne nadeve in maso za pripravo kruhovih cmokov. Še posebno znani so drobnjakovi štruklji, jajčna omaka z drobnjakom ter drobnjakova skuta.
Drobnjak je sestavina znamenite francoske zeliščne mešanice *fitnes herbs* v kateri so še peteršilj, pehtran, in krebuljica. S svežim drobnjakom okrasimo različne hladne narezke. Dobro se ujema s svežimi zelišči. V jedi ga lahko umešamo tudi v večjih količinah. Da obnovimo suhe liste, jih omočimo s solatnim kisom ali limoninim sokom.


GOJENJE

Godi mu svetla in sončna okenska polica od jeseni do pomladi, v poletnih mesecih pa polsenca. Cvetke trgamo sproti, tudi strižemo ga sproti, do 5 cm nad zemljo, da se obraste.
Zemlja mora biti prepustna, dobro odcedna in ne sme biti presuha, saj se kar hitro osušijo pokončni votli listi, toda tudi preveč zalivati je ne smemo. Lahko ga zamrznemo v kockah ledu ali posušimo. Naredimo lahko tudi drobnjakov kis.

KOPER Anethum graveolens
UPORABA


Zdrobljeno, poparjeno seme uporabljamo za krepilno kopel nohtov. Ker vsebuje veliko rudninskih soli, je uporaben v neslanih jedeh.



UPORABA V KULINARIKI


Semena imajo okus po kumini in jih uporabljamo za vlaganje kumaric v kisu, jabolčno pito, koprovo maslo, pecivo in kruh. Drobno sesekljane liste dodajamo jajcem, kremam, sirom, postrvi in na žaru pečenemu mesu, zeleni solati, prav tako paradižnikovi. S sesekljanimi koprovimi lističi odišavljamo govejo, telečjo in jagnečjo pečenko, kuhano govedino in jagnetino, morsko hrano, krompirjeve jedi (npr. krompirjevo solato, koprov krompir), zelenjavne prikuhe. Kopra ne kuhamo.



GOJENJE


Uspeva na soncu, v brezveterju, na rodovitnih, dobro odcednih tleh, med balkonskimi lončnicami, prija mu tudi v lončku na oknu. Liste obiramo, dokler so mladi, semena pa avgusta. Lahko jih sušimo ali zmrzujemo.

KORIANDER Koriandrum sativum
UPORABA

Lahko ga uporabljamo kot sredstvo za obnovitev teka. Koriander preprečuje napenjanje.

UPORABA V KULINARIKI

Koriandrovi lističi imajo aromatičen vonj in blag okus po janežu. Semena imajo sladkoben, izrazit vonj, po katerem spominjajo na mešanico muškatnega oreščka, pomarančne lupine in žajblja. Je prijetno dišeča, sladkobna začimba, ki jo pri kuhi precej uporabljamo. Lističe največkrat dajemo v zelenjavne jedi (zlasti v zelje), govejo juho, h gobam. Je v številnih začimbnih mešanicah.
Sveže seme se uporablja kot začimba za vlaganje (npr. rdečo peso, kisle kumarice, kislo zelje), pecivo in likerje, z njimi začinjamo mesne in divjačinske jedi, različno pecivo (zlasti medeno in božično) in celo jabolčni kompot. Potresamo ga po rženemu kruhu. Zanimiv priokus dajo semena jabolčnemu zavitku in jabolčnemu kompotu, pa tudi nekaterim drugim sadnim kolačem.

GOJENJE

Potrebuje sonce. Sadimo ga v večji cvetlični lonec, ker se zelo hitro prekorenini. Prst naj bo dobro prepustna. Zalivamo zmerno. Preden semena dozorijo, porežemo v vlažnem vremenu stebla z zrelimi kobuli, ki jih posušimo, semena pa nato shranjujemo v zaprtih kozarcih. Drobno sesekljane lističe skupaj z vodo zamrznemo kot ledene kocke in jih shranimo v zamrzovalniku.

MAJARON Origanum majarona
UPORABA


Uporabna je vsa rastlina kot zdravilno zelišče in začimbnica.


UPORABA V KULINARIKI


Majaron je pogosta začimbnica v slovenski kuhinji. Najpogosteje ga uporabljamo za odišavljanje mesnih izdelkov, drobovine, klobas, golaža, pečene perutnine, jagnetine, svinjine, redkeje tudi rib in nekaterih zelenjavnih jedi. Nepogrešljiv je v krvavicah in jetrnih klobasah. Z njim lahko odišavimo kis. Majaron popestri vse jedi iz stročnic, gobovo in krompirjevo juho, obare in kisle juhe.

V manjših količinah ga mešamo z ostalimi začimbami poprom, česnom, čebulo in peteršiljem. Kombiniramo ga lahko tudi z žajbljem in rožmarinom.


GOJENJE


Majaron je rastlina južnih krajev zato potrebuje mnogo toplote. Sadimo jo v prepustno zemljo in plitvo posodo saj ima plitve korenine.

Cvetlična korita ali lonce, v poletnem času postavimo na balkon ali teraso, v hladnejših jesenskih dneh pa jo prenesemo na toplo sončno okensko kjer jo prezimimo. Zalivamo zmerno. V primeru prevelike vlage in nižjih temperatur listi pričnejo gniti.

Žanjemo liste in zelene dele stebelc tik pred cvetenjem.

MELISA Melissa officinalis
UPORABA

Sok iz listov lahko uporabimo za poliranje pohištva, poparek iz svežih listov ima blagodejni vpliv na naše počutje. Poznani so tudi obkladki iz melise.



UPORABA V KULINARIKI

Meliso moramo nabirati preden cveti, ker ima sicer neprijeten vonj in okus. Fino sesekljane sveže liste, ki imajo grenko sladek okus po limoni dajemo v solate, bele omake za ribe majonezo, kislo zelje, perutnino in svinjino. Posušeni listi so pogosto za mešan lonec.

Dodajamo jo k sadnim solatam, sadnim pijačam in v vinske kozarce.



VZGOJA

Melisa je trajnica, ki se zelo hitro razrašča, zato jo sadimo posamično v cvetlični lonček ali večje korito, ki ga lahko postavimo na teraso ali balkon. Stalno nabiramo mlade liste, ki jih lahko tudi posušimo in shranimo v kozarec s pokrovom.

Na vrt jo posadimo v del, kjer ne bo prerasla prostora ostalih rastlin. Zaradi močne prekoreninjenosti potrebuje zmerno zalivanje. Ustreza ji hranljiva prst, dobro pa uspeva tudi na siromašnih tleh.

Jeseni ji porežemo mrtvo olesenelo steblo, da spomladi ponovno poženejo mladi poganjki.

ORIGANO Origano vulgare
UPORABA

Poparek iz origana je lahko tudi imeniten čaj.



UPORABA V KULINARIKI

Origano ima prijeten sladkoben vonj in okus. Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene osmukane lističe, vršičke in cvetove. Je ena izmed tistih začimb, ki ohrani okus tudi po tem, ko ga posušimo. Vonj posušenega origana je malce intenzivnejši, kot pri svežem.

Hranimo ga v platneni vrečki ali v nepredušno zaprtem steklenem kozarcu, lahko pa ga tudi zamrznemo ali pa shranimo v kisu ali olju. Najboljši pa je seveda svež, ki ga lahko v plastični vrečki in v hladilniku hranimo tri do pet dni.


Origano najbolj cenijo v italijanski kuhinji. V svet ga je ponesla znamenita italijanska pica. Priljubljen je tudi v grški kuhinji. Uporablja se kot začimba za razne paradižnikove jedi, omake za testenine, enolončnice, pečenke in solate. Prilega se tudi omletam, dušeni govedini in vegetarijanskim specialitetam.

Lahko ga uporabljamo tudi pri začinjanju pečenega mesa in stročnic.

Če za pripravo jedi uporabljate suhi ali sveži origano je potrebno upoštevati, da origano razvije okus šele po nekajminutnem kuhanju in ga dodajamo jedem vsaj deset minut pred koncem kuhanja.



GOJENJE

Uspeva v globokih in širokih posodah na soncu ali polsenci, v zaprtih prostorih ali na balkonu, pred zimo pa ga zaščitimo. Posodo postavimo v stanovanje na sončno okensko polico, ali pa ga na balkonu zaščitimo z smrečjem. Origanu režemo največje liste, s tem damo prostor manjšim, da hitreje zrastejo.

PEHTRAN Artemisia dracunculus
UPORABA

Pehtranovi listi vsebujejo veliko joda, rudninskih soli, vitaminov A in C. Poparek je splošno krepčilo.



UPORABA V KULINARIKI

Liste, s svojim sladko-grenkim okusom in priokusom janeža, uporabljamo varčno, za toplo in subtilno aromo, ki hitro prodira skozi druge sestavine. Uporabljajo se za tatarski biftek, za avokadov nadev, majonezo, ribje jedi (tuno), solatne začimbe, lažje juhe, paradižnik, palačinke, žvrkljava jajca, napravimo zeliščno maslo, zrezke, z njim odišavimo ovčjo, telečjo, divjačinsko pečenko, zdrgnemo piščanca pred peko ali zmešamo z nadevom.

Sladokuscem je poznana pehtranova potica in skutin zavitek s pehtranom. Uporabljamo svežega, sušenega ali zamrznjenega.



GOJENJE

Lonček z mladimi rastlinicami postavimo na zelo svetlo, toplo okno, zalivamo ga zmerno. Za boljšo rast na koncu poletja poberemo liste in odrežemo dve tretjini vejic, da zrastejo znova. Liste konzerviramo v kisu (pehtranov kis).

Pehtran je trajnica, ki jo lahko posadimo tudi na vrt. Vejice režemo od julija do konca avgusta, vendar le do tretjine, da se rastlina lahko obraste. Jeseni lahko porežemo vse vejice in jih posušimo.

PETERŠILJ Petroselinum crispum
UPORABA

Peteršilj je blagodejno zelišče. Poznamo veliko vrst peteršilja (listnati, kodrasto- listnati, korenast), vsem pa je skupno, da imajo veliko klorofila, vitaminov in mineralnih snovi. Če ga posejemo blizu vrtnic, bodo bolje uspevale in lepše dišale. Iz peteršilja kuhamo tonik za kožo in nego suhih las.

UPORABA V KULINARIKI

Sproti smukamo sveže lističe s peclji za takojšnjo uporabo, lahko pa listke zmrzujemo, posušimo ali hranimo v oljčnem olju. Za zamrzovanje uporabimo povsem sveže liste, ki jih zamrznemo na pladnju, šele nato jih damo v vrečice ali posode, da se ne zdrobijo. Tako ohranimo največ koristnih snovi iz listja. Je sestavni del *zelenjavnega šopka*. Sveža aroma peteršilja se posebno sklada z ribami, dodajamo ga k enolončnicam in drugim juham, nadevih, solatah. Zelo okusen je na kuhanem krompirju. Pripravljeno hrano lahko potresamo s sesekljanim paradižnikom. Če ga kuhamo, peteršilj povečuje vonj drugih zelišč. Odlično se ujema z drobnjakom, timijanom, pehtranom, česnom in čebulo.

GOJENJE

Danes je peteršilj obvezna začimba v vsaki kuhinji. Najdemo ga na vsakem vrtu, dobro pa uspeva tudi v lončkih, cvetličnih koritih na balkonu in terasi poleti, pozimi pa na okenski polici. Peteršilj dobro raste v globoki posodi, saj potrebuje prostor za svojo dolgo korenino. Potrebuje rahlo zemljo, zmerno zalivanje in sončno lego, v ne preveč ogrevanem prostoru. Na prosto ga presajamo od sredine aprila naprej, ko temperatura zemlje preseže 5°C, jeseni pa si ponovno priskrbimo nove sadike za vzgojo v stanovanju. Korenine lahko jeseni izkopljemo jih sušimo ali blanširamo.

META Mentha piperita
Poprova meta (Mentha piperita),
Maroška meta (Mentha maroccan)

Izvor poprove mete je še vedno nejasna skrivnost, čeprav jo ljudje gojijo že nekaj tisočletij. Posušene liste poprove mete so našli tudi v egipčanskih piramidah, zgrajenih okoli leta 1000 pred našim štetjem.

UPORABA V KULINARIKI

Meta vsebuje veliko eteričnega olja, mentol in menton, zato deluje osvečilno. V slovenski kuhinji jo uporabljamo v poticah in drugem pecivu, kot dodatek sadju, sadim solatam, pudingu, želeju, redkeje pa kot dodatek jedem. Drugod jo svežo pogosto dajejo v krompir, stročnice, juhe, omake, ribje in mesne jedi. S poprovo meto začinjajo koktajle in sadne sokove, dodajajo jo raznim čajnim mešanicam. Znamenita je ameriška metina omaka. Z meto lahko začinjamo srbski pasulj.

VZGOJA

Je trajnica in se zaradi precejšnjega razraščanja ter močnih korenin najbolje počuti kot lončna dišavnica. Tako imamo sveže liste za dober napitek vedno pri roki. Kot trajnico lahko prezimimo v cvetličnem lončku ali koritu na balkonu ali terasi. Zalivamo jo zmerno, ko ni zmrzali. Pazimo, da se nam ne izsuši. V različne namene uporabljamo sveže ali posušene lističe. Nabiramo jih tik pred cvetenjem ali v začetku cvetenja. Pri sušenju pazimo, da rastlin ne poškodujemo s stiskanjem ali pogostim prestavljanjem.


ROŽMARIN Rosmarinus officinalis
Italijani ga imenujejo *morska rosa* in je najosnovnejše začimbno zelišče. Služi v zdravilne in kuharske namene, na vrtu pa ga pogosto posadijo za okras. Zimzelena rastlina lahko doseže v višino in širino do 2 m.




UPORABA


Osmukane vejice lahko uporabimo za ražnjeve paličice, lahko pa jih tudi položimo v omare in predale za odišavljanje perila. Listi pomagajo tudi pri presnovi maščob, sveže vejice pa lahko obesimo v prostor, da se osveži zrak. Nepogrešljiv je kot sestavni del začimbne mešanice.




UPORABA V KULINARIKI


Ima svoj značilen okus, ki se sicer odlično ujema s česnom in timijanom, najboljši pa je kar sam. Zdi se kot da bi bil rožmarin ustvarjen za jagnetino na žaru ali pripravljeno na kakšen drug način. Vejica rožmarina izboljša okus tudi svinjini in perutnini.
Posebej lepo se rožmarin poda k pečenemu krompirju. Potrosite ga lahko po kruhu, ki se ga ravnokar spekli doma ali po žemljicah, skupaj z malo česnove soli. Presne cvetove natresemo v solate. Kandiramo jih za okras. Stolčemo jih s sladkorjem, mešamo s kremami in dodajamo sadnim pirejem.
Dodajamo ga predvsem mediteranskim jedem.




VZGOJA


Rožmarin je trpežna rastlina, zato ga je kot lončno dišavnico zelo enostavno negovati. V zimskem času kot namizni okras potrebuje zmerno zalivanje in sončno lego. Spomladi ga presadimo na vrt, kjer ga v zavetju lahko obdržimo kot trajnico.
Sveže poganjke režemo vso leto, vendar le toliko, da rastlina še lahko uspeva. Sušimo cele vejice. Ko so suhe, jih osmukamo in hranimo samo lističe, ki jih zdrobimo šele ob uporabi.

 


TIMIJAN Thymus vulgaris
UPORABA

Izjemno aromatična rastlina izvira iz sredozemskih dežel in predstavlja eno najpomembnejših začimb v evropski kuhinji. Vsebuje razne varovalne snovi.
Timijanov čaj je okrepčilo in pomaga pri odganjanju mačka ter krepi telo.


UPORABA V KULINARIKI


Opozoriti velja, da ima dišeč vonj in izrazit okus, zato moramo biti pri uporabi previdni. Dajemo ga v obare, krompirjeve juhe, juhe iz stročnic, v goveje pečenke, pečene ribe, jetrne cmoke ali klobase. Zlasti nepogrešljiv je pri pripravi perutnine, rakcev, školjk in pri divjačini, kuhani v vinu na majhnem ognju.
Z lovorjem in peteršiljem tvori tradicionalni *začimbni šopek*. Pomaga pri presnovi težkih jedi.


VZGOJA

Timijan je grmičasta trajnica, ki mu odgovarja sončna in zavetrna lega. Dobro uspeva v lahkih in dobro odcednih tleh. Je prezimna rastlina. Na gredo ga sejemo v vrstice, da ga lažje žanjemo večkrat letno.
Če smo med tistimi, ki nimamo vrta, lahko lončke z mladimi sadikami postavimo poleti na balkon in ga kar precej zalivamo, pozimi pa na sončno okno. Stalno pobiramo mlade sveže poganjke. Za sušenje ga nabiramo jeseni. Suh timijan shranjujemo v zaprte kozarce, svežega konzerviramo v kisu ali olju.


ŽAJBELJ Salvia officinalis
UPORABA


Latinsko ime *salvia*, ki izvira iz salvus-pomeni zdrav, rešen nepoškodovan. Ker je izrazitega vonja in okusa, ga ni priporočljivo mešati z ostalimi zelišči. Močan vonj žajblja odganja insekte. Če vejico žajblja zažgemo, preženemo neprijetne vonjave in odišavimo prostor s prijetnim mediteranskim vonjem.
Žajblju naj se izognejo nosečnice in ljudje, ki bolujejo za epilepsijo.


UPORABA V KULINARIKI


Žajbelj je izjemno aromatično kuhinjsko zelišče. Ima prijeten, močan vonj, in izrazit, nekoliko trpek in grenak okus, zato ga uporabljamo v manjših količinah. Dobro se dopolnjuje z česnom in čebulo, pa tudi s šetrajem, timijanom in pehtranom.
Uporabljamo sveže ali posušene lističe ter mlade vršičke. Sveže lističe uporabljamo cele ali sesekljane, bolj aromatične suhe pa pred uporabo zdrobimo med prsti.
Listi, posušeni ali sveži, so dobra začimba zlasti za mesne in ribje jedi. Dodajamo ga lahko tudi juham iz stročnic, krompirja, enolončnicam, raznim omakam in prelivom. Dober sloves je dobil tudi v kisu, sirnih namazih in maslu. Skratka vsestranska začimba, ki jo odlikuje močan okus. Uporabni so tudi cvetovi, ki jih potresemo po raznih solatah. Jedem ga dodajamo na začetku priprave.


VZGOJA

Žajbelj je tipični predstavnik Sredozemlja, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Gre za trajni grmiček, ki zraste od 60-70cm visoko.
Dobro uspeva v zaprtih prostorih, če ga izpostavimo soncu. Listke posmukamo pred cvetenjem, ko so mladi, kajti stari imajo grenak okus. Lahko jih sušimo (hitro, da ohranimo aromo in preprečimo gnitje) Obrežemo ga po cvetenju. Ob rednem zalivanju bo kot lončna dišavnica lepo prezimil tudi v zaprtem prostoru.
Žajblju so všeč sončna rastišča in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Na prosto ga presajamo spomladi in poleti. Je trajnica zato ga poleti postrižemo in pustimo v zemlji. Posebno barvast žajbelj je odličen okras obrobnih gredic.